UREDITEV ODPRTIH JAVNIH POVRŠIN STAREGA MESTNEGA JEDRA ŠKOFJE LOKE TER UREDITEV OBREŽJA OBEH SOR

LOKACIJA
Škofja Loka, Slovenija

LETO NATEČAJA
februar 2013

PROJEKTIVNO PODJETJE
Ravnikar - Potokar arhitekturni biro d.o.o.

AVTORJI
Robert Potokar, Ajdin Bajrovič, Primož Žitnik, Špela Kuhar, Andrej Blatnik

AVTORICA KRAJINSKE ARHITEKTURE
dr. Tanja Simonič Korošak

AVTORJI URBANE OPREME
Studio Miklavc
Jure Miklavc, Jaka Verbič, Jože Carli, Silva Cimperman

NAGRADA
1. nagrada

Koncept urejanja odprtih javnih površin izhaja iz želje, da bi mesto dobilo enotno mestno podobo od poenotenja tlakov, urbane opreme, posameznih urbanih ureditev ter urbanega zelenja. Škofja Loka ima močno zgodovinsko in prostorsko identiteto, zato je pomembno, da se novi posegi subtilno vklopijo v prostor. Novi posegi so v največji meri anonimni, z zadržanim avtorskim pristopom ter v sozvočju s srednjeveško in baročno podobo mesta.

Osnovni motiv pri urejanju tlakov so granitne kocke, ki so bile prisotne v mestnem tlakovanju do sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Zaradi enostavnosti vzdrževanja in nezavedanju o njihovem likovnem pomenu so jih prekrili s cenejšim asfaltom. Granitne kocke dopolnjuje motiv kovanega železa, s katerim je oplemenitena skoraj vsaka fasada v Škofji Loki, pa naj bo to s polknicami, izveski, lučmi, sponami, detajli. Celotna nova urbana oprema je zasnovana na teh izhodiščih.

Mesto ima tudi prepoznavno urbano zelenje, ki se ga ohranja, revitalizira ali pa vzpostavlja na novo. V historičnem delu se pojavljajo predvsem točkovne ozelenitve, poteze notranjih vrtičkov ter ob rekah terasni vrtovi. Atriji so večinoma tlakovani. Na robovih mesta je več linearnih potez drevnine. Večje parkovne površine so na območju grajskega hriba ter vzdolž Sor. Obvodne ureditve se v urbaniziranem delu ureja terasasto ali sonaravno in za protipoplavnimi zidovi, sicer pa sonaravno z razgibano členjeno obvodno vegetacijo.

Splošno stanje drevnine v mestnem okolju je relativno slabo, zato so predlagani številni ukrepi, ki vitalno vegetacijo revitalizirajo (obrezovanje krošnje, odstranjevanje neprimernih vej, revitalizacija območja korenin), neprimerno pa z odstranitvijo nadomestijo z novo drevnino. Ta je izbrana glede na historični srednjeveški kontekst in stanje (pogoste sadne vrste, lipa, jerebika, divji kostanj), tolerantnost na zahtevne urbane ekološke pogoje (suša, pregrevanje…) ter ambientalno vrednost (zanimivo cvetenje, jesenska obarvanost, ustvarjanje mikroklime, razgiban habitus).

Pri novih saditvah se upošteva pravi izbor vrst in sort drevnine za srednjeveški kontekst, pravilno izvajanje saditve ter ustrezno zavarovanje območja korenin.

Poleg urejanja sistema zelenih in tržnih ter uličnih površin v kompleksno strukturno in programsko omrežje z razgibano pa se ureditve pomensko nadgrajuje še z dvema prostorrskima konceptoma: Koncept Pravljična Loka in koncept urbane Forma vive. Pravljična Loka je zamisel urejanja otroških igrišč in igralnih situacij v mestu glede na znane lokalne pravljice, Forma viva pa je koncept vzpostavljanja urbane plastike na ključnih točkah v mestu, vsebinsko navezan na srednjeveški značaj Loke, oblikovno pa na prepoznavne lokalne materiale kot so kovano železo in les.

Elementi interpretacije kulturne in naravne dediščine se razporejajo v prostoru kot plaki v tleh in specifične ambientalne označitve in table ter maketa, k interpretaciji prispevajo tudi posamične parkovne in tržne ureditve.

Urejanje urbanih površin je naklonjeno tudi gibalno oviranim osebam, izravnave in rampe omogočajo lažje dostope, robovi in površine poti so primerno obdelani. Kjer ni mogoč fizično izvesti primernih naklonov, so mogoče alternativni dostopi (npr dvigalo na grad).